Fathers & Sons

4 April 2014

  • Share/Bookmark

Grajski raj – Club Goodlife

4 Februar 2013

Location: Ljubljana’s castle in Club Goodlife
Date of event: 23. 11. 2012

http://www.vimeo.com/55199730
  • Share/Bookmark

Mozaične vročine

8 April 2012

Razkosavanje po delčkih,

po obrobju, po celoti.

Po odmikih masovnih udarcev.

Po koščkih naprej.

1.

Oddaljena v dežju,

z okusom sladkobe, čakam.

Z mrzlinami zraka v naročju,

se kopljem v bistrini.

Vročična režem reze v nebo.

Kje obstajaš, ko si tiha in bela,

skrita v oblake.

Zavita v izostrenost,

raztegnjena v krč izdiha.

Vijem se po tistem delu

tvojega telesa,

za katerega še ne veš, da ga poznam.

Okušam ga po koncih dražljajev trepeta,

ko se umikam robu težnosti.

2.

Srebrna svila se je ovila v prožni nož katarze.

V polkrilu se je zatemnil prostor.

Prezrcalil svoja vidna očišča in razvetril duhove.

Obstajal je obseden k sebi nosoč izraz,

s presledki svojega občinstva.

3.

Posneti rahkočutnost na trak

in si ga zavezati okoli gležnja.

Lahko bi jih imela več, ali pa nobene.

Vedno me katera odnese, sploh ena sama. Me je prevzela.

Vselej zgodba življenja.

Pokrivalo sedanjosti se prikloni in odsmehlja.

Besede se tolmačijo, priprte.

Premika me kotaljenje po pobočju v usedline poroznosti, delček po delčku.

Pretakajo željo vsakdana.

4.

Poletni volkovi kapljic trgajo zvok

upadajoče rahlosti vročine.

Lažja uspavanja se umikajo iz sedežev prostosti,

navkljub vsemu sem.

Prepona vsebnosti.

Razmazane besede povsod ležijo.

Glasovi se tihotapijo z zvenom,

v čisto majhnem odmerku odložitve,

postajam vrlina s časom,

unikatne hitrosti.

5.
Split. Parada.

Bombe padajo iz oblakov sovraštva

poneumljene množice ovc.

Kretnje mišic nagovarjajo blaznost njih samih

izgubjenih v jezi do drugih, drugačnih, homoseksualnih.

Njihove riti so zašite pred resnico.

Prebava jim sili iz ust

in kriči umazano vojno.

6.

Omamne juhe v prezgodnji noči,

si me ljubila po tiho, pod površino

izginotja.

Premaknila si komolce v poletni tišini

bližje k meni in zdrsnila v pogled.

7.

Platane ležijo nad menoj,

me pokrivajo z lovkami senčnega listja.

Uživam v dihu vročine.

Drevesa so lepa, ko ležiš nepremičen pod njimi

in sonce nate skoznje kaplja.

8.

Enkrat zopet grem na ulice.

Gola, z gumico v laseh

in s češnjami v zapestju.

Mehka, s surovino mesta

v ležalnike vrveža.

9.

Zadnji okus večera

v dostojnosti na zamah.

Kanal izlivanja v reko,

hodili bova po prekrižanih poteh

drugačnih oči.

//

EPK Maribor 2012:

http://www.zivljenjenadotik.si/info/info/prikaz/article/mozaicne-vrocine/

  • Share/Bookmark

.

15 Marec 2011

Srebrna svila se ovila v prožni nož katarze.

V polkrilu se je zatemnil prostor.

Pozrcalil svoja vidna očišča in razvetril duhove.

Obstajal je obseden k sebi nosoč izraz,

s presledki svojega občinstva.

  • Share/Bookmark

V omotnični odmaknjenosti

15 Marec 2011

Berem.

Na beli pomikajoči podlagi.

Evforično.

Kradem, požiram, izginjam.

Počasi, list za listom. Se premikam.

Se zbudim v nov delec. Nanešen na plast ideje.

Pojedla bi. Veliko natampirano bonbonjero.

Krožnik za krožnikom izvršenosti.

Za peščico potresenih borovnic po obrobju.

Na tone.

Nisem te ujela, za hip.

Pa se je zdelo kot da se bo vse zrušilo.

Nisem šla, tudi k tebi ne.

  • Share/Bookmark

Gledam.

16 December 2010

V belem praporju sva občutljivi

prav na vse, kar ni belo.

Praznina mi bliska pred očmi

z napol odprtimi zatemnitvami.

Ko si že odšla, potem ko še nisi bila tu,

sem z odejo pokrila svojo praznino.

Da jo nihče ne vidi.

Verjetno mi še vseeno seva iz oči,

ko se nagnim s težo leve pete

in se postrani naslonim v prostor.

  • Share/Bookmark

Izničenje senc

28 November 2010

Spremenila bi tvoje nedotike v liste podse,

ki bi se napili moje telesne vode.

Potem bi ležali v sapi izničenja senc

in se zavarovali v med stavke.

Sanjala bi, da sva neukrotljivi živali

lačni obzorja ujetega v nebo

in nedorečeni bi obležali na vrhu belin

prezrcaljenih v končne obode.

  • Share/Bookmark

V zelenem malem raju divjega zahoda

24 September 2010

Zelena preproga horizonta,

v odbijajočem soncu vertikalno.

Minute se vlečejo v dnevih ostajanja za mano.

Ko si spala ali se prebujala v jutro, sem morala iti.

S svojimi mislimi, kožami idej

in s svežnjem novih priokusov.

Sanjala sem. Vse naenkrat.

Postopoma,

da danes bo vse dobro.

  • Share/Bookmark

Nimam ravno veliko besed

24 September 2010

Ideje, rahel okus nje.

Čevlje imam obrnjene navznoter,

z rumenimi barvnimi niansami sepije,

potujem po peščeni poti

z nizkim rastjem.

Vse je v razpotegnjeni liniji ravno,

z rahlimi radiji nagiba.

Tiho je in brez časa.

  • Share/Bookmark

Tišina

24 September 2010

Mislim na tišino,

velik raztezen nič.

Počasi,

ki vibrira,

se na hitro ponavlja.

Prežarčena v metamorfoze.

Če ne spiš, je kot da te ni.

Vsi dvomi in prazno

govoričenje odpadejo.

  • Share/Bookmark